Kaj je to?
Ambliopija je medicinski izraz za »leno oko« oz. slabovidnost. Gre za razvojno motnjo, ki prizadene vid enega očesa, v redkih primerih sta lahko prizadeti obe očesi. Pojavi se v zgodnjem otroštvu, ko se vidni sistem še razvija, običajno med otrokovim rojstvom in sedmim letom starosti. Je ena najpogostejših motenj vida v otroštvu.
Nastane, kadar možgani zaradi različnih razlogov iz očesa dobivajo nejasno sliko, zaradi česar sčasoma začnejo zanemarjati informacije tega očesa. Posledično se vid na tem očesu ne razvije normalno.
Pomembno je, da ambliopijo odkrijemo čim prej, saj je zdravljenje z ustreznim in pravočasnim terapevtskim pristopom najučinkovitejše v otroštvu, ko je vidni sistem še dovolj prilagodljiv (»plastičen«). Brez ustreznega zdravljenja je vid lahko prizadet trajno.
Vzroki
Najpogostejši vzrok ambliopije je škiljenje (t.j. strabizem). Kadar očesi nista poravnani, možgani za preprečevanja dvojnega vida zanemarijo vidne signale odklonjenega očesa, kar pa nadalje preprečuje razvoj vida na tem očesu.
Ambliopija lahko nastane zaradi nepopravljene refraktivne napake na enem ali obeh očesih.
Daljnovidnost (tj. hipermetropija), astigmatizem ali kratkovidnost (tj. miopija) povzročajo zamegljeno sliko, zato slika na mrežnici ni jasna in se vid na takem očesu ne razvije ustrezno.
Med druge vzroke za slabovidnost pa spadajo zamotnitev optičnih medijev, kot je lahko prirojena siva mrena, povešenost veke ali ptoza, okvara mrežnice ali vidnega živca itd.
Simptomi
Ambliopijo je pri otroku pogosto težko prepoznati, saj se otrok slabšega vida na enem očesu praviloma ne zaveda. Če drugo oko vidi dobro, lahko otrok pri vsakodnevnih dejavnostih deluje povsem normalno in ne navaja nobenih težav.
Pri izrazitejši ambliopiji se lahko pojavijo težave pri ocenjevanju globine in razdalje, slabša je prostorska zaznava, otroci se lahko zaletavajo v predmete, prisotno je lahko mencanje oči ali mežikanje. Igračke in druge predmete držijo v bližini oči, da jih lažje vidijo. Lahko so nerodni pri dejavnostih, ki zahtevajo dobro sodelovanje obeh oči – imajo težave pri lovljenju žoge, risanju ali drugih nalogah, pri katerih je pomembna natančna koordinacija med vidom in gibanjem.
Pri ambliopiji, ki je povezana s škiljenjem lahko starši opazijo, da eno oko občasno ali stalno uhaja navznoter ali navzven. Otrok lahko zapira eno oko, nagiba glavo ali ima težave pri gledanju v določeno smer.
Znaki
Pri oftalmološkem pregledu je najpomembnejši znak ambliopije zmanjšana vidna ostrina enega ali obeh očes, ki je ni mogoče v celoti pojasniti s kliničnim pregledom.
Oftalmolog lahko ugotovi škiljenje, razliko v dioptriji med očesoma ali drugo motnjo, ki ovira normalen razvoj vida (npr. prirojena siva mrena).
Ker ambliopija pogosto nima očitnih zunanjih znakov, imajo izredno pomembno vlogo preventivni pregledi vida v otroštvu.
Kdaj k zdravniku?
Pregled pri zdravniku oziroma oftalmologu je priporočljiv, če starši opazijo, da otrok škili, pogosto zapira, si menca ali si pokriva eno oko, nenavadno nagiba glavo, si približuje predmete ali ima težave pri dejavnostih, ki zahtevajo dobro vidno zaznavanje.
Pregled je potreben tudi, če preventivni pregled pokaže slabšo vidno ostrino enega ali obeh očes. Posebno pozornost potrebujejo otroci, pri katerih se v družini pojavljajo ambliopija, škiljenje ali refraktivne napake.
Priporočljivo je ukrepati čim prej. Čakanje, da bo otrok težavo »prerastel«, ni ustrezno, saj se učinkovitost zdravljenja s starostjo zmanjšuje.
Zdravljenje
Cilj zdravljenja ambliopije je odpraviti vzrok slabega vida ter spodbuditi uporabo slabše videčega očesa, da se vid na tem očesu čimbolj razvije. Zdravljenje je praviloma najuspešnejše, če se začne zgodaj v otroštvu, ko se vidni sistem še razvija.
Če je prisotna refraktivna napaka, kot so kratkovidnost, daljnovidnost ali astigmatizem, je prvi korak ustrezna korekcija z očali ali kontaktnimi lečami. Že pravilna optična korekcija lahko pri nekaterih otrocih pomembno izboljša vidno ostrino.
Če izboljšanje vida z ustrezno optično korekcijo ni zadostno, se pogosto uporablja pokrivanje bolje videčega očesa z očesnim obližem. S tem spodbudimo možgane k uporabi slabše videčega očesa in omogočimo nadaljnji razvoj vida. Čas pokrivanja je odvisen od otrokove starosti, stopnje ambliopije in odziva na zdravljenje.
Kadar razvoj vida ovira druga očesna patologija, je potrebno zdraviti osnovni vzrok. Če je vzrok na primer prirojena siva ali povešena veka, ki ovira vidno os, je lahko potrebno kirurško zdravljenje. Operacija je lahko potrebna tudi pri nekaterih oblikah škiljenja, da se izboljšata položaj in poravnava oči. Operacija škiljenja sama po sebi praviloma ne odpravi ambliopije, zato je lahko tudi po operaciji potrebno nadaljnje zdravljenje slabše videčega očesa (očala in ali pokrivanje boljšega očesa). Ambliopijo se lahko zdravi tudi s kapanjem atropinskih kapljic v boljše oko ali s t.i. dihoptičnimi igrami.
Zdravljenje ambliopije lahko traja od več mesecev do več let ter zahteva redne kontrolne preglede pri oftalmologu in dobro sodelovanje otroka ter staršev.