Kaj je to?
Bolezen suhega očesa je pogosta bolezen očesne površine, pri kateri je porušeno ravnovesje solznega filma. Solzni film je tanek zaščitni sloj, ki očesno površino ohranja vlažno, jo ščiti pred poškodbami, zmanjšuje možnost okužb in omogoča gladko optično površino za jasen vid.
Pri bolezni suhega očesa je solz lahko premalo, prehitro izhlapevajo ali pa je spremenjena njihova sestava.
Vzroki
Pogosti dejavniki, ki lahko prispevajo k suhemu očesu, so:
• starostne in hormonske spremembe,
• vnetje robov vek (blefaritis) in nepravilno delovanje meibomovih žlez v vekah, ki tvorijo maščobno plast solz,
• dolgotrajno delo z računalnikom ali gledanje v zaslone, pri čemer je mežikanje manj pogosto,
• suh zrak, veter, klimatske naprave, centralno ogrevanje, dim ali prašno okolje,
• nošnja kontaktnih leč,
• nekatera zdravila,
• predhodne očesne operacije,
• nekatere bolezni, ki prizadenejo tudi druge dele telesa.
Pogosto je prisotnih več dejavnikov hkrati.
V nekaterih primerih je glavna težava pomanjkanje vodnega dela solz, pri drugih pa hitrejše izhlapevanje zaradi slabše maščobne plasti. V praksi se oba mehanizma pogosto prepletata.
Simptomi
Simptomi suhega očesa so lahko blagi, občasni ali izrazitejši in dolgotrajni. Pogosto se poslabšajo pri delu z zasloni, branju, vožnji, v suhem prostoru, na vetru ali ob uporabi kontaktnih leč. Težave so prisotne obojestransko, a je lahko eno oko prizadeto bolj izrazito.
Najpogostejši simptomi so:
• občutek suhosti,
• pekoč občutek,
• zbadanje ali praskanje,
• občutek peska ali tujka v očesu,
• blago srbenje,
• občutek utrujenih oči,
• rdečina,
• nihanje vidne ostrine: vid se lahko zamegli med branjem ali delom z računalnikom, nato pa se po mežikanju ali uporabi umetnih solz izboljša.
• težave pri nošnji kontaktnih leč,
• obilnejše solzenje, ki je odziv očesa na draženje zaradi suhe očesne površine.
Znaki
Pri pregledu oftalmolog oceni količino, kakovost in obstojnost solznega filma ter stanje očesne površine, vek in meibomovih žlez.
Včasih so simptomi izraziti, znaki pri pregledu pa blagi. Lahko je tudi obratno: očesna površina je lahko že prizadeta, bolnik pa ima razmeroma malo težav.
Kdaj k zdravniku?
Pregled pri zdravniku oz. oftalmologu je priporočljiv, če težave trajajo dlje časa, se ponavljajo, stopnjujejo ali če vlažilne kapljice in osnovni ukrepi ne pomagajo dovolj.
Pregled je potreben, če so težave enostranske, če se pojavi izrazita bolečina, močna rdečina, poslabšanje vida, občutljivost na svetlobo ali izcedek iz očesa. Pregled je potreben tudi pri pojavu rdečine ali bolečine v očesu pri uporabnikih kontaktnih leč, saj gre lahko za okužbo roženice.
Zdravljenje
Bolezen suhega očesa je praviloma kronična. Pri večini bolnikov je mogoče simptome uspešno obvladovati s prilagoditvami okolja, uporabo vlažilnih kapljic (t. i. umetnih solz) in nego vek. Zdravljenje je pogosto dolgotrajno in ga je potrebno prilagajati glede na težave.
Osnovni ukrepi vključujejo:
• uporabo vlažilnih kapljic, gela ali mazila za oči,
• redno nego vek in tople obkladke pri motenem delovanju meibomovih žlez (gl. navodila za nego vek)
• pogostejše mežikanje in redne odmore pri delu z zasloni,
• izogibanje neposredni izpostavljenosti klimi, ventilaciji ali gretju
• vlaženje prostora, kadar je zrak suh,
• očala na vetru ali v prašnem okolju.
Če so težave zmerne ali hujše, lahko oftalmolog predpiše kapljice za oči s protivnetnim delovanjem ali druge ukrepe, prilagojene vzroku in obliki suhega očesa.
Pri suhem očesu je zdravljenje stopenjsko. Cilj je zmanjšati simptome, umiriti vnetje, izboljšati kakovost solznega filma in zaščititi očesno površino. Ker so vzroki in mehanizmi bolezni lahko različni, enako zdravljenje ni učinkovito pri vseh bolnikih, zato sta pri vztrajnih težavah pomembna oftalmološki pregled in individualno prilagojen načrt zdravljenja.