Kaj je to?
Bolezni steklovinsko-makularnega stika so skupina bolezni, ki nastanejo zaradi sprememb na mestu stika med steklovino in makulo. Steklovina je prozorna želatinasta snov, ki zapolnjuje večji del notranjosti očesa, makula oz. rumena pega pa je osrednji del mrežnice, odgovoren za oster centralni vid.
Omogoča nam prepoznavanje obrazov, branje, razlikovanje barv in zaznavanje podrobnosti.
Med bolezni steklovinsko-makularnega stika sodijo epiretinalna membrana, steklovinsko-makularni vlek, makularna luknja, lamelarna makularna luknja in retinoshiza pri kratkovidnih.
vzroki
Bolezni steklovinsko-makularnega stika so najpogosteje povezane z naravnimi starostnimi spremembami steklovine. S staranjem se steklovina postopoma utekočinja, krči in postopoma ločuje od mrežnice in se običajno od nje popolnoma loči, ne da bi povzročila pomembnejše spremembe. Kadar pa na področju makule ostane pritrjena, lahko ob odmikanju povzroča vlek na makulo in spremeni njeno zgradbo ter delovanje.
Na površini makule se lahko razvije tudi epiretinalna membrana, tanek sloj tkiva, ki se lahko skrči ter povzroči gubanje in spremembo oblike makule.
Večina epiretinalnih membran nastane brez jasnega vzroka, nekatere pa so povezane z drugimi očesnimi boleznimi, vnetjem, poškodbo ali predhodnimi očesnimi posegi.
Vztrajen vlek steklovine na osrednji del makule lahko privede do nastanka makularne luknje. Med bolezni steklovinsko-makularnega stika sodi tudi lamelarna makularna luknja, pri kateri je prizadet le del debeline mrežnice v makuli. Pri visoki kratkovidnosti pa se zaradi podaljšanja in sprememb oblike očesa ter vlečnih sil na mrežnico lahko razvije retinoshiza, pri kateri pride do razslojevanja mrežnice v področju makule.
Simptomi
Spremembe so lahko sprva brez simptomov. Najpogostejši težavi sta poslabšanje centralnega vida in popačenje slike (tj. metamorfopsija). Ravne črte so lahko videti ukrivljene ali valovite, črke in predmeti pa spremenjene velikosti ali oblike.
Ob izrazitejših spremembah se lahko pojavijo težave pri branju, prepoznavanju obrazov in drugih opravilih, ki zahtevajo natančen vid. Pri makularni luknji se lahko v središču vidnega polja pojavi tudi zamegljeno ali manjkajoče območje.
Znaki
Pri očesnem pregledu lahko ugotovimo zmanjšano vidno ostrino in spremembe na področju makule. Popačenje slike lahko ocenimo tudi z Amslerjevo mrežo, pri kateri bolnik opazuje mrežo ravnih črt in pove, ali jih vidi popačene oziroma ali del slike manjka.
Za natančno oceno sprememb je ključna optična koherentna tomografija (t.i. OCT). Z njo podrobno prikažemo posamezne sloje mrežnice ter odnos med steklovino in makulo. OCT omogoča prepoznavo vrste in obsega sprememb na makuli ter spremljanje njihovega napredovanja skozi čas.
Kdaj k zdravniku?
Oftalmološki pregled je priporočljiv ob novem ali postopnem poslabšanju centralnega vida ali popačenju slike, zlasti če postanejo ravne črte ukrivljene ali valovite oziroma se v središču vidnega polja pojavi zamegljeno ali manjkajoče območje. Tudi manj izrazitih, vendar vztrajajočih sprememb vida ne smemo zanemariti, saj lahko bolezni steklovinsko-makularnega stika postopoma napredujejo.
Bolniki z že ugotovljeno boleznijo steklovinsko-makularnega stika lahko med kontrolnimi pregledi doma spremljajo centralni vid z Amslerjevo mrežo, pri čemer preverjajo vsako oko posebej. Če opazijo novo ali izrazitejše popačenje oziroma drugo spremembo centralnega vida, naj opravijo oftalmološki pregled.
Zdravljenje
Zdravljenje je odvisno od vrste spremembe, njene izraženosti in težav, ki jih povzroča. Blage spremembe brez pomembnih simptomov pogosto le spremljamo z rednimi oftalmološkimi pregledi in OCT. Pri nekaterih oblikah steklovinsko-makularnega vleka lahko pride do spontanega sproščanja vleka, če bolezen napreduje in povzroča pomembno poslabšanje vida ter izrazito popačenje slike, pa je ponavadi potrebno kirurško zdravljenje – vitrektomija.
Pri posegu odstranimo steklovino in sprostimo vlek na makulo, pri epiretinalni membrani se odstrani tudi membrana s površine mrežnice, makularno luknjo po potrebi krijemo z lastnim ali tujim tkivom.
Poseg praviloma opravimo v okviru dnevne hospitalizacije.
Po operaciji se vid praviloma izboljšuje postopoma. Končni rezultat je odvisen od vrste in trajanja spremembe ter stanja makule pred operacijo.