Kaj je to?
Dvojni vid ali diplopija pomeni zaznavanje dveh (ali več) slik namesto ene. Sliki sta lahko ločeni v horizontalni, vertikalni ali pa poševni smeri. Diplopija je lahko prisotna ves čas ali pa se pojavlja le občasno (t.i. intermitentna diplopija).
Razlikujemo med monokularno diplopijo, pri kateri je dvojni vid prisoten, kadar gledamo le z enim očesom ter binokularno diplopijo, pri kateri je dvojni vid prisoten pri gledanju z obema očesoma.
Razlikovanje je pomembno, saj so pri vsaki obliki različni tudi vzroki in pristopi k zdravljenju.
Diplopija je v večini primerov nenevarna, lahko pa je povezana tudi z življenje in vid ogrožujočimi stanji, zato je pomembno, da bolniki z diplopijo poiščejo zdravniško pomoč.
Vzroki
Vzroki za diplopijo so številni, ključno pri tem pa je razlikovanje med monokularno in binokularno diplopijo. Pri monokularni diplopiji so vzrok lahko bolezenski procesi v rumeni pegi, najpogosteje pa motnje v optičnih medijih (t.j. solzni film, refraktivne motnje, roženica, leča, steklovina). Bolniki težave pogosto opisujejo kot senco ob robu predmetov ali napisov oz. navajajo zabrisano sliko.
Pri težavah v solznem filmu je značilen prehoden dvojni vid, ki se po mežikanju ali uporabi umetnih solz izboljša.
Binokularna diplopija je posledica odklona vidnih osi in jo lahko povzročijo spremembe v vseh anatomskih strukturah, od očesa do možganov. Navadno je vzrok neusklajeno premikanje zrkel, ki je najpogosteje povezano s patologijo očesnih mišic ali možganskih živcev, ki očesne mišice oživčujejo.
Simptomi
Osnovni simptom je zaznavanje dveh slik enega predmeta. Dvojni vid je lahko prisoten pri pogledu v vse smeri ali le pri pogledu v določeno smer. Nekateri bolniki težavo opazijo le pri gledanju oddaljenih predmetov, drugi pa predvsem pri bližinskem delu.
Diplopijo lahko spremljajo tudi drugi simptomi: bolečine pri premikanju oči, zameglitev vida, težave pri ocenjevanju globine, glavobol, bolečine pri žvečenju, hujšanje, slabost, bruhanje itd. Bolniki z miastenijo gravis značilno opisujejo slabšanje dvojnega vida tekom dneva.
Bolniki s pridruženimi nevrološkimi težavami, kot so motnje senzorike in motorike obraza ali telesa, izguba sluha, vrtoglavica, motnja ravnotežja, požiranja in govora, potrebujejo nujno nevrološko obravnavo.
Znaki
Monokularna diplopija
Monokularna diplopija ni nikoli posledica odklona vidnih osi, zato oftalmolog išče vzrok predvsem s podrobnim oftalmološkim pregledom s špranjsko svetilko. Pri nestabilnem solznem filmu išče znake suhega očesa ali vnetja vek. Izključi tudi morebitno patologijo roženice, prisotnost sive mrene, edema v rumeni pegi ali epiretinalne membrane, ki tudi lahko povzročajo monokularno diplopijo.
Binakularna diplopija
Pri binokularni diplopiji oftalmolog lahko ugotavlja škiljenje, omejeno gibljivost enega ali obeh očes v določeni smeri pogleda, pri čemer se razmik med dvojnima slikama značilno spreminja glede na smer pogleda. Prisotna je lahko tudi kompenzatorna drža glave, ko bolnik glavo obrača ali nagiba tako, da zmanjša diplopijo. Možna je tudi pridruženost drugih kliničnih (izbuljenost oči) ali nevroloških znakov, kot so nepravilne zenične reakcije, ptoza itd.
Kdaj k zdravniku?
Čeprav dvojni vid v večini primerov ni nevaren, je potrebna zdravniška ocena stanja, še posebej, če se dvojni vid pojavi na novo, vztraja in ga ne znamo pojasniti.
Do pregleda pri zdravniku je odsvetovana vožnja motornih vozil, saj dvojni vid vpliva tudi jasnost slike, zaznavanje globine in reakcijski čas.
Vsak bolnik z akutno nastalim dvojnim vidom, pridruženo spuščeno veko in razliko v širini zenic potrebuje takojšen pregled pri zdravniku. Ob pridruženih nevroloških znakih in simptomih je potreben takojšen pregled pri nevrologu.
Bolniki starejši od 50 let s pridruženimi znaki gigantoceličnega arteritisa (bolečine pri žvečenju, boleče lasišče, hujšanje, vročina, bolečine v sklepih) pod nujno potrebujejo pregled pri revmatologu.
Prav tako je nujno stanje pojav dvojnega vida takoj po poškodbi glave in zahteva takojšnje slikovno diagnosticiranje in ustrezno nevrološko ali nevrokiruško obravnavo
Zdravljenje
Zdravljenje diplopije je odvisno od njenega vzroka. Pri monokularni diplopiji pogosto zadostuje korekcija dioptrije, zdravljenje suhega očesa, vnetja vek, operacija sive mrene, operacija epiretinalne membrane itd.
Pri binokularni diplopiji moramo obravnavati in zdraviti morebitna pridružena sistemska stanja ali lokaliziran strukturni vzrok. V akutni fazi se bolnikom lahko svetuje pokrivanje očesa in vaje bulbomotorike. Zdravnik lahko bolniku začasno predpiše Fresnelove prizme (t.j. tanke samolepilne prizmatske folije, ki jih bolnik nalepi na očala), ki omogočijo enojno sliko v primarnem pogledu.
Če dvojna slika vztraja dlje časa se bolniku lahko predpišejo očala z vgrajenimi prizmami.
V terapevtske namene se uporablja tudi toksin botulin, ki se ga v nekaterih primerih lahko vbrizga v izbrano očesno mišico. Učinek zdravljenja z botulin toksinom sčasoma izzveni, zato moramo postopek ponavljati.
V kolikor je bolnik primeren kandidat, lahko diplopijo zdravimo tudi s kirurškim posegom, s katerim prestavimo narastišča očesnih mišic.