Kaj je to?
Pri entropiju je veka obrnjena navznoter proti očesu. Zaradi tega se trepalnice in koža veke drgnejo ob očesno površino, kar povzroča draženje, solzenje in lahko tudi poškodbe roženice.
Pri ektropiju je veka obrnjena navzven oz. je odmaknjena stran od očesa. Ker veka ne prilega več dobro očesni površini, oko ni ustrezno zaščiteno in se lahko slabše vlaži. To lahko vodi v suhost, draženje, solzenje in ponavljajoča vnetja.

Vzroki
Najpogostejši vzrok entropija in ektropija so starostne spremembe. Z leti se tkiva vek zrahljajo, mišice in vezi, ki veko držijo v pravilnem položaju, pa oslabijo. Zaradi tega se lahko veka obrne navznoter ali navzven.
Entropij lahko nastane zaradi ohlapnosti veke, brazgotinjenja notranje strani veke po poškodbah, vnetjih ali predhodnih operacijah, lahko pa ga poslabša tudi blefarospazem (nehoteno stiskanje vek).
Ektropij lahko nastane zaradi ohlapnosti spodnje veke, brazgotinjenja kože po poškodbi ali operaciji, ohromelosti mišic obraza pri okvari obraznega živca ali zaradi mehanskega vleka, npr. pri večjih spremembah na veki.
Vzrok je pomemben, ker vpliva na izbiro zdravljenja in vrsto operativnega posega.
Simptomi
Simptomi so odvisni od tega, ali je veka obrnjena navznoter ali navzven, pogosto pa se pri obeh stanjih pojavljajo draženje, solzenje in občutek nelagodja v očesu.
Pri entropiju bolniki pogosto opažajo:
- občutek tujka ali peska v očesu,
- pekoče ali boleče oko,
- drgnjenje trepalnic ob očesno površino,
- prekomerno solzenje,
- rdečino,
- izcedek ali zlepljene veke,
- občutljivost na svetlobo,
- zamegljen vid,
- ponavljajoča vnetja očesne površine.
Ker trepalnice pri entropiju drgnejo po roženici, lahko nezdravljeno stanje povzroči odrgnine, vnetje roženice ali okužbo.
Pri ektropiju se lahko pojavijo:
- solzenje,
- suho ali razdraženo oko,
- rdečina,
- občutek tujka,
- pekoč občutek,
- izpostavljenost notranje strani veke,
- ponavljajoča vnetja veznice,
- zamegljen vid, kadar je očesna površina izsušena ali vneta.
-
Pri ektropiju se oko lahko solzi kljub občutku suhosti. To se zgodi zato, ker solze zaradi nepravilnega položaja veke ne odtekajo pravilno proti solznim kanalčkom.
Znaki
Pri pregledu oftalmolog oceni položaj veke, prileganje veke očesu, smer rasti trepalnic, stanje roženice in veznice ter morebitno ohlapnost veke.
Pri entropiju se lahko pokaže, da je rob veke obrnjen navznoter, trepalnice pa so usmerjene proti očesu in se dotikajo očesne površine.
Oftalmolog preveri, ali so na roženici prisotne odrgnine, vnetje ali znaki okužbe.
Pri ektropiju je rob spodnje veke obrnjen navzven oz. odmaknjen od zrkla. Notranja stran veke je lahko vidna, pordela ali zadebeljena. Očesna površina je lahko slabše navlažena, veznica pa razdražena ali vneta.
Pregled običajno ne zahteva posebnih preiskav. Pri večini bolnikov je diagnoza jasna že ob kliničnem pregledu. Po potrebi se oceni tudi solzenje, položaj solznih luknjic, gibljivost obraznih mišic in morebitne brazgotine ali spremembe na koži vek.
Kdaj k zdravniku?
Pregled pri oftalmologu je priporočljiv, če opazite, da se veka obrača navznoter ali navzven, če trepalnice drgnejo po očesu ali če imate ponavljajoče draženje, rdečino, solzenje, občutek tujka ali izcedek iz očesa.
Na pregled je smiselno priti tudi, če se težave stopnjujejo, če je oko pogosto vneto ali če opazite, da se veka ne prilega več dobro očesu.
Zdravljenje
Zdravljenje je odvisno od vrste spremembe, vzroka in stopnje težav.
Pri blagih težavah se lahko za lajšanje simptomov uporabljajo umetne solze ali mazila, ki zaščitijo in navlažijo očesno površino. To je zlasti pomembno, kadar je oko suho, razdraženo ali slabše zaščiteno.
Pri entropiju lahko do pregleda ali operacije začasno pomaga učvrstitev spodnje veke z obližem, da se trepalnice ne drgnejo ob roženico. V nekaterih primerih se lahko začasno uporabi tudi injekcija botulin toksina, ki oslabi mišico, zaradi katere se veka obrača navznoter. Ti ukrepi običajno nudijo le začasno olajšanje.
Pri ektropiju lahko umetne solze in mazila zmanjšajo suhost in draženje, vendar položaja veke običajno ne popravijo trajno.
Kadar je sprememba položaja vek izrazitejša, povzroča stalne težave ali ogroža očesno površino, je najpogostejše zdravljenje operativna korekcija položaja veke. Namen operacije je veko ponovno namestiti v pravilen položaj, da se bolje prilega očesu in da je očesna površina zaščitena.
Pri operaciji se glede na vzrok običajno učvrsti, skrajša ali prestavi prizadeta tkiva veke. Pri entropiju je cilj preprečiti obračanje veke navznoter, pri ektropiju pa veko ponovno približati očesu. Poseg se večinoma izvaja v lokalni anesteziji.