Kaj je glavkom?
Glavkom je bolezen, pri kateri pride do okvare vidnega živca. Le-ta omogoča prenos informacij iz očesa v možgane, kjer se ti signali pretvorijo v sliko. Okvara vidnega živca se odraža v postopnem izgubljanju vidnega polja in šele ko je bolezen zelo napredovala tudi v slabšanju vidne ostrine.
Pogosto je glavkom povezan s povišanim očesnim tlakom, lahko pa se okvara vidnega živca pojavi tudi pri normalnih vrednostih očesnega tlaka.
Okvare, ki jih glavkom povzroči na vidnem živcu in posledično v vidnem polju, so žal trajne in nepovratne. Z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem lahko napredovanje glavkoma pomembno upočasnimo.
Kako nastane glavkom?
V očesu neprestano nastaja bistra tekočina, imenovana prekatna vodica. Ta se mora skozi droben odtočni sistem v sprednjem delu očesa ves čas odvajati. Če je odtok oviran oziroma oslabljen, se tekočina v očesu kopiči. Zaradi tega pride do porasta očesnega tlaka, ki poškoduje vlakna vidnega živca.
Pri nekaterih bolnikih opažamo glavkomsko okvaro vidnega živca, čeprav povišanih vrednosti znotrajočesnega tlaka ob pregledih ne beležimo. Takšno obliko imenujemo normotenzivni glavkom.
Točni vzroki za nastanek bolezni niso znani, pogosto pa se lahko bolezen deduje, zato je smiselno opraviti preventivni pregled pri okulistu, v primeru znane družinske obremenjenosti.
Oblike glavkoma
Najpogostejša oblika je kronični glavkom odprtega zakotja.
Kronični glavkom odprtega zakotja
Razvija se počasi in praviloma brez bolečin. Sprva bolnik pogosto ne opazi nobenih težav. Okvara vida se običajno začne v perifernem vidnem polju. Zgodnji izpadi ne vplivajo na vidno ostrino in se navadno ne kažejo kot jasne, črne lise v vidnem polju, temveč kot zabrisani nejasni deli slike v vidnem polju.
Z napredovanjem bolezni lahko glavkom pomembno vpliva na avtonomno delovanje človeka, saj oteži branje, uporabo računalnika, hojo in vožnjo ter poveča tveganje za spotikanje in padce. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje sta tako ključna za ohranjanje vida.

Na levi strani je slika normalenga vidnega polja. Na desni slika prikazuje pogoste pritožbe bolnikov, ki imajo glavkom
Akutni glavkom zaprtega zakotja – nujno stanje
Pri nekaterih ljudeh je oko krajše in odtočni sistem v sprednjem delu očesa zaradi same anatomije ožji oziroma bolj zaprt. Pogosteje to opažamo pri ljudeh ki so daljnovidni (imajo očala z dioptrijo +). Če se odtok prekatne vodice nenadoma zapre, lahko očesni tlak zelo hitro naraste.
Stanje, ko je očesni tlak zelo visok zaradi nenadnega zaprtja zakotja imenujemo tudi akutni glavkomski napad in zahteva takojšnjo obravnavo. Ponavadi se pojavi huda bolečina enega očesa, ki jo ponavadi spremlja glavobol, pogosto tudi bruhanje. Oko je na pogled pordelo, vid se zamegli (kot bi gledali skozi motno steklo).
Kdo ima večje tveganje za glavkom?
Tveganje je večje pri:
• starejših osebah,
• osebah, ki imajo glavkom v družini (starš, brat, sestra, otrok),
• osebah s povišanim očesnim tlakom,
• osebah s kratkovidnostjo
• osebah z določenimi anatomskimi značilnostmi očesa, zlasti ozkim zakotjem
Kako odkrivamo glavkom?
Za odkrivanje in spremljanje glavkoma se poslužujemo več preiskav:
• merjenje očesnega tlaka (aplanacijsko),
• očesni pregled s špranjsko svetilko,
• preiskava vidnega polja,
• druge preiskave kot so meritev debeline roženice, optična koherentna tomografija vidnega živca
Zgolj meritev očesnega tlaka ni dovolj za potrditev ali izključitev glavkoma. Pomemben je očesni pregled z ustreznimi preiskavami in spremljanje sprememb skozi čas.
Zdravljenje glavkoma
Zdravljenje z očesnimi kapljicami
Kapljice lahko:
• zmanjšajo nastajanje prekatne vodice,
• izboljšajo odtok prekatne vodice,
• ali delujejo na oba načina.
Kapljice je treba uporabljati REDNO in natančno po navodilih. Če imate težave z uporabo kapljic, če se pojavijo neželeni učinki ali če kapljice pogosto pozabite uporabiti, to povejte svojemu oftalmologu.
Lasersko zdravljenje
Pri nekaterih oblikah glavkoma lahko z laserjem izboljšamo odtok prekatne vodke iz očesa.
Pri glavkomu odprtega zakotja se lahko opravi laserska trabekuloplastika. Pri ozkem zakotju oziroma po akutnem glavkomskem napadu se pogosto opravi laserska iridotomija, pri kateri se v šarenici naredi drobna odprtinica za boljši pretok tekočine.
Pri nekaterih, zlasti težje obvladljivih oblikah glavkoma, lahko z laserjem delujemo tudi na ciliarnik, to je del očesa, kjer nastaja prekatna vodica. Postopek se imenuje ciklofotokoagulacija.
Operativno zdravljenje
Kadar kapljice in lasersko zdravljenje ne zadoščajo, se poslužujemo kirurških operativnih posegov. Ustvarimo novo pot odtoka prekatne vodice ali vstavimo drenažni pripomoček, ki pomaga znižati očesni tlak.
Cilj zdravljenja je znižati očesni tlak, kar lahko pomembno upočasni proces okvare vidnega živca. Zdravljenje ne more povrniti že izgubljenega vida, lahko pa pomaga ohraniti preostali vid. Tudi če nimate težav z vidom, predpisanih kapljic ne opuščajte brez dogovora z oftalmologom (ko predpisane kapljične terapije zmanjka, se dogovorite za ponoven predpis).
Kdaj k zdravniku?
Preventivni očesni pregled
Glavkom se pogosto razvija počasi, brez opaznih težav pri zgodnji ali zmerni obliki bolezni, zato je pomembno zgodnje odkrivanje.
• Preventivni očesni pregled je smiselno opraviti po 40. letu starosti, nato pa ga ponavljati po navodilih oftalmologa glede na prisotne dejavnike tveganja. Če se je glavkom pri sorodniku pojavil že v mladosti ali gre za prirojeno oziroma dedno obliko bolezni, se je o prvem pregledu smiselno posvetovati z očesnim zdravnikom že prej.
Kdaj je potrebna nujna pomoč?
Takoj poiščite nujno zdravniško pomoč, če se hkrati pojavijo:
• nenadna močna bolečina v enem očesu +- glavobol/bruhanje in
• rdeče oko ter nenadna zameglitev vida/mavrični kolobarji okoli luči,
Takšni simptomi lahko pomenijo akutni glavkomski napad, ki zahteva takojšnjo obravnavo, za preprečitev dolgoročnih posledic.