Kaj je to?
Odstop mrežnice je resno očesno stanje, pri katerem se mrežnica loči od spodaj ležečih tkiv, ki ji zagotavljajo preskrbo s kisikom in hranili. Mrežnica je tanka plast živčnega tkiva, ki obdaja notranjost zadnjega dela očesa. Vsebuje celice, občutljive na svetlobo, ki svetlobne dražljaje pretvarjajo v živčne signale in tako omogočajo vid.
Ko se mrežnica loči od svoje podlage, je njena preskrba in normalno delovanje moteno. Brez pravočasnega zdravljenja lahko pride do nepopravljive okvare mrežnice in trajne izgube vida na prizadetem očesu. Odstop mrežnice zato predstavlja urgentno očesno stanje, ki praviloma zahteva hitro kirurško zdravljenje.
Vzroki
Odstop mrežnice lahko nastane zaradi različnih vzrokov, glede na mehanizem nastanka pa ločimo več oblik. Najpogostejši je regmatogeni odstop mrežnice, ki nastane zaradi raztrganine ali luknje v mrežnici. S staranjem se steklovina, prozorna želatinasta snov, ki izpolnjuje zadnji del očesa, utekočinja in odmika od mrežnice, pri čemer lahko na mestih močnejšega stika z mrežnico le to povleče in tako povzroči nastanek raztrganine. Skozi odprtino nato tekočina iz steklovine prodre pod mrežnico in jo postopoma loči od njene podlage.
Tveganje za odstop mrežnice je večje predvsem pri visoki kratkovidnosti, po operaciji sive mrene ali poškodbi očesa ter pri osebah, ki so že imele raztrganino ali odstop mrežnice na drugem očesu. Večje tveganje imajo tudi osebe z družinsko obremenjenostjo za odstop mrežnice.
Redkejši obliki sta trakcijski odstop, pri katerem bolezensko tkivo vleče mrežnico od podlage, najpogosteje pri napredovali diabetični retinopatiji, ter eksudativni odstop, pri katerem se tekočina pod mrežnico nabira brez raztrganine, na primer zaradi vnetnih, žilnih ali tumorskih bolezni očesa.
Simptomi
Odstop mrežnice je praviloma neboleč. Značilni simptomi so nenaden pojav ali povečanje števila plavajočih motnjav oziroma »mušic«, bliskanje pred očesom ter pojav sence ali temne zavese v vidnem polju.
Z napredovanjem odstopa se lahko vidno polje zmanjšuje, ob prizadetosti osrednjega dela mrežnice (tj. makule) pa se poslabša tudi centralna vidna ostrina.
Znaki
Pri oftalmološkem pregledu z razširjeno zenico zdravnik natančno pregleda mrežnico ter ugotavlja morebitne raztrganine ali luknje mrežnice in prisotnost odstopa mrežnice.
Če mrežnice ni mogoče dobro pregledati, se lahko opravijo dodatne preiskave, najpogosteje ultrazvok očesa.
Kdaj k zdravniku?
Ob nenadnem pojavu številnih novih plavajočih motnjav, bliskanju ali pojavu sence oziroma zavese v vidnem polju je potreben takojšen oftalmološki pregled. Enako velja ob nenadnem poslabšanju vida.
Ti simptomi lahko pomenijo raztrganino ali odstop mrežnice.
Odstop mrežnice je urgentno očesno stanje, saj pravočasno zdravljenje zmanjšuje tveganje za trajno izgubo vida.
Zdravljenje
Če odkrijemo raztrganino mrežnice, preden pride do njenega odstopa, jo lahko zdravimo z lasersko fotokoagulacijo. Z laserskimi pečati okoli raztrganine dosežemo čvrstejšo povezavo mrežnice z njeno podlago in tako zmanjšamo tveganje, da bi skozi raztrganino tekočina prehajala pod mrežnico in povzročila njen odstop. Poseg poteka ambulantno, po njem je priporočen teden dni počitka.
Če je mrežnica že odstopla, je praviloma potrebno kirurško zdravljenje. Način operacije je odvisen od vrste in obsega odstopa. Najpogosteje se opravi vitrektomija, pri kateri odstranimo steklovino, sprostimo vlečne sile na mrežnico in zapremo raztrganine. Za stabilizacijo mrežnice se v oko prehodno vstavi plin ali silikonsko olje. Druga, manj invazivna možnost je operacija s skleralno plombo, pri kateri se na zunanjo stran očesa namesti silikonski traček, ki steno očesa približa mestu raztrganine in tako omogoči ponovno prileganje mrežnice.
Posega večinoma opravimo v okviru dnevne hospitalizacije, včasih pa so bolniki sprejeti v bolnišnico za več dni. Po operaciji je pogosto potrebno nekaj dni pravilnega pozicioniranja glave, praviloma se svetuje en mesec bolniškega staleža.
Uspeh zdravljenja pri odstopu mrežnice in končni vid sta odvisna predvsem od obsega in trajanja odstopa ter prizadetosti makule. Zato sta zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje ključna za ohranitev vida.