Kaj je to?
Ptoza veke je bolezensko stanje, pri katerem je veka povešena in zastira vidno polje. Pojavi se lahko na enem ali na obeh očesih. Pri ptozi zgornji rob veke leži nižje kot običajno in lahko delno prekriva vidno os očesa.
Če je veka izraziteje povešena, lahko zastira zgornji del vidnega polja in s tem ovira vid.
Pri bolj pogosti dermatohalazi je za razliko od ptoze vidna os zastrta s kožo, ki sega preko zgornjega roba veke, ki je sicer v normalnem položaju glede na vidno os očesa.
Vzroki
Ptoza je lahko prirojena ali pridobljena, kar pomeni, da se pojavi kasneje v življenju.
Prirojena ptoza je prisotna že ob rojstvu. Najpogosteje nastane zaradi slabše razvite ali slabše delujoče mišice dvigovalke zgornje veke, ki skrbi za odpiranje očesa. Prizadene lahko eno ali obe veki. Včasih je predvsem estetska težava, pri izrazitejših oblikah pa lahko prekriva vidno os in moti normalen razvoj vida pri otroku, zato je v nekaterih primerih potrebna operacija.
Pridobljena ptoza se razvije kasneje. Najpogostejša oblika je starostna oz. involucijska ptoza. Pri takšni obliki zaradi starostnih sprememb pride do raztegnitve ali odstopa tetivnega dela mišice dvigovalke veke od hrustančne ploščice v veki. Posledično se rob zgornje veke spusti, kožna guba nad veko pa je lahko videti nekoliko višje.
Ptoza lahko nastane tudi po poškodbi, po operacijah v predelu očesa ali vek, po operaciji sive mrene, ob dolgotrajnem nošenju kontaktnih leč ali kadar veko mehansko obteži večja cista, oteklina ali tumor veke.
Redkeje je ptoza posledica bolezni mišic ali živcev. Slabše delovanje mišic vek se lahko pojavi pri nekaterih mišičnih boleznih, kot sta miastenija gravis ali miotonična distrofija. Ptoza lahko nastane tudi zaradi okvare živcev, ki oživčujejo mišice vek, na primer pri okvari tretjega možganskega živca. V takih primerih je pomembno, da vzrok pravočasno prepoznamo, saj je lahko potrebna dodatna nevrološka obravnava.
Vzrok ptoze je pomemben, saj se glede na njega razlikujeta nadaljnja obravnava in način zdravljenja.
Znaki in simptomi
Najbolj očiten znak ptoze je povešena zgornja veka. Izrazitost je lahko različna: pri nekaterih bolnikih je sprememba blaga in predstavlja predvsem estetsko motnjo, pri drugih pa lahko veka prekriva del zenice in posledično ovira vid.
Bolniki lahko opazijo:
- povešeno zgornjo veko,
- občutek težkih vek,
- težave pri odpiranju oči ali ohranjanju odprtih oči,
- slabši vid v zgornjem delu vidnega polja,
- težave pri branju, vožnji ali delu z računalnikom,
- hitrejšo utrujenost oči,
- napetost ali bolečino v predelu čela in obrvi,
- glavobole zaradi stalnega dvigovanja obrvi,
- nagibanje glave nazaj, da bi lažje videli,
- neenakomeren videz vek oziroma razliko med očesoma.
Težave so pogosto izrazitejše ob utrujenosti, pri daljšem branju ali zvečer. Nekateri bolniki nezavedno dvigujejo obrvi ali napenjajo mišice čela, da bi privzdignili veke in izboljšali vid. Zaradi tega se lahko pojavijo občutek napetosti v čelu, bolečina v predelu obrvi ali glavoboli.
Pri otrocih je pomembno, da ptozo pravočasno prepoznamo. Če povešena veka prekriva vidno os, lahko ovira normalen razvoj vida in povzroči slabovidnost oz. ambliopijo.
Znaki
Pri pregledu se lahko pokažejo:
- nižje ležeč zgornji rob veke,
- razlika v višini vek med očesoma,
- delno prekrita zenica,
- zožena očesna reža,
- višje postavljena ali spremenjena kožna guba zgornje veke,
- izrazitejše dvigovanje obrvi,
- nagibanje glave nazaj pri gledanju naravnost,
- slabše delovanje mišice dvigovalke veke.
Kdaj k zdravniku?
Pregled pri oftalmologu je priporočljiv, kadar opazite povešeno zgornjo veko, posebej če ta ovira vid, povzroča občutek težkih vek, utrujenost oči, napenjanje čela ali težave pri branju, vožnji oziroma delu z računalnikom.
Na pregled je smiselno priti tudi, če je razlika med vekama vedno bolj izrazita, če se ptoza postopno slabša ali če vas moti videz vek.
Pri otrocih je pregled potreben vedno, kadar opazimo povešeno veko, saj lahko izrazitejša ptoza ovira normalen razvoj vida.
Hitrejša oz. urgentna obravnava je potrebna, če se ptoza pojavi nenadoma, zlasti če jo spremljajo dvojni vid, bolečina, glavobol, sprememba velikosti zenic, slabša gibljivost očesa, nenadno poslabšanje vida, šibkost ene strani telesa, težave z govorom ali drugi nevrološki znaki. V takih primerih je treba izključiti resnejše nevrološke vzroke.
Zdravljenje
Zdravljenje ptoze je odvisno od vzroka, stopnje povešenosti veke in od tega, ali ptoza vpliva na vid. Pri blažjih oblikah, ki ne ovirajo vida in bolnika ne motijo, zdravljenje ni vedno potrebno.
Če je ptoza posledica drugega obolenja, je pomembno najprej opredeliti in zdraviti osnovni vzrok. Pri nevroloških ali mišičnih boleznih, kot je miastenija gravis, je lahko potrebna dodatna obravnava pri nevrologu.
Kadar ptoza ovira vidno polje, povzroča težave pri vsakodnevnih opravilih ali kadar bolnika moti videz vek, je najpogostejše zdravljenje operativna korekcija. Namen operacije je dvigniti zgornjo veko v primernejši položaj ter izboljšati vidno polje in simetrijo vek.
Pri operaciji kirurg običajno skrajša ali ponovno pritrdi mišico oz. tetivni del mišice, ki dviguje zgornjo veko. Izbira kirurške tehnike je odvisna od vzroka ptoze, delovanja mišice dvigovalke veke, višine veke in drugih značilnosti očesa. Pri nekaterih oblikah, zlasti kadar je mišica dvigovalka zelo slabo delujoča, so potrebni drugačni kirurški pristopi.
Operacija ptoze se pri odraslih pogosto izvaja v lokalni anesteziji.
Pri otrocih je zdravljenje odvisno od vpliva ptoze na razvoj vida. Če povešena veka prekriva vidno os ali povzroča slabovidnost, je potrebna zgodnja operacija. Če vid ni ogrožen, se čas operacije določi individualno glede na stopnjo ptoze in otrokovo stanje.