Kaj je to?
Retinopatija nedonošenčka (ROP) je bolezen razvijajoče se mrežnice, ki se lahko pojavi pri prezgodaj rojenih otrocih. Mrežnica je na svetlobo občutljiva plast v očesnem ozadju, ki omogoča zaznavanje slike. Če se otrok rodi prezgodaj, se mora razvoj mrežničnih žil nadaljevati zunaj maternice. Pri večini otrok se žile mrežnice po rojstvu, kljub nedonošenosti, razvijajo normalno.
Pri nekaterih pa razvoj mrežničnega žilja poteka nepravilno, na meji med ožiljeno ter še neožiljeno mrežnico začnejo rasti nenormalne žile. Takrat govorimo o retinopatiji nedonošenčka ali krajše ROP. Večina oblik ROP je blagih in izzveni brez zdravljenja. Redkeje bolezen napreduje in lahko povzroči odstop mrežnice. S pravočasnim prepoznavanjem in zdravljenjem pomembno zmanjšamo tveganje za neugoden potek bolezni in trajno okvaro vida.
Vzroki
Najpomembnejša dejavnika tveganja za razvoj ROP sta:
• zelo nizka gestacijska starost ob rojstvu,
• zelo nizka porodna teža.
Čim bolj prezgodaj je otrok rojen in čim nižja je njegova porodna teža, tem večja je verjetnost za pojav težje oblike ROP.
Dodajanje kisika je za mnoge nedonošenčke nujno in življenjsko pomembno. ROP ni posledica zgolj zdravljenja s kisikom, temveč predvsem nezrelosti mrežnice in spleta več dejavnikov. Zato se količina kisika pri nedonošenčkih skrbno odmerja, nasičenost krvi s kisikom pa redno spremlja.
Z večjim tveganjem so povezani tudi:
• težave z dihanjem in potreba po dihalni podpori,
• potreba po daljšem zdravljenju z dodatnim kisikom in večja nihanja ravni kisika v krvi,
• okužbe, sepsa in vnetna stanja,
• anemija in transfuzije krvi,
• počasnejše pridobivanje telesne teže,
• druge bolezni in zapleti, povezani z nedonošenostjo.
Simptomi in znaki
ROP v zgodnjih fazah običajno ne povzroča simptomov ali navzven vidnih sprememb. Otrok ne čuti bolečin, nima vidnih sprememb na očeh in ne kaže znakov slabšega vida.
Zaradi odsotnosti simptomov in znakov je zgodnje odkrivanje možno le z rednimi presejalnimi oftalmološkimi pregledi.
Med pregledom očesnega ozadja oftalmolog oceni, koliko mrežnice in mrežničnega žilja je že razvitega, kakšne so spremembe med ožiljeno in še neožiljeno mrežnico in kako polnjene so mrežnične žile. Na podlagi tega določi ali je potreben naslednji pregled in kdaj.
Kdaj k zdravniku?
Vsi nedonošenčki, ki izpolnjujejo merila za presejanje, so vključeni v redne oftalmološke preglede. Ti so praviloma organizirani že med hospitalizacijo na oddelku za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov.
V Sloveniji se presejanje za ROP praviloma izvaja pri:
• nedonošenčkih, rojenih pred dopolnjenim 31. tednom gestacijske starosti;
• nedonošenčkih s porodno težo manj kot 1500 gramov;
• po individualni presoji neonatologa ali oftalmologa tudi pri drugih nedonošenčkih z večjim tveganjem.
Prvi pregled se običajno opravi nekaj tednov po rojstvu. Pregledi se nato ponavljajo tako pogosto, kot določi oftalmolog – dokler se mrežnično žilje dovolj ne razvije oziroma dokler ne mine nevarnost za napredovanje bolezni.
Če je otrok odpuščen iz porodnišnice ali neonatalnega oddelka preden je spremljanje zaključeno, je zelo pomembno, da starši ne izpustijo nobenega dogovorjenega kontrolnega pregleda.
Ne glede na predhodne preglede je potreben čimprejšnji posvet z zdravnikom, če pri otroku opazite:
• stalno ali na novo nastalo škiljenje,
• nenavadne ali nenadzorovane gibe oči,
• slab odziv na obraze, svetlobo ali predmete,
• belkast odsev iz zenice, zlasti če je viden le na enem očesu,
• druge nenadne spremembe pri gledanju ali vedenju.
Ti znaki niso značilni samo za ROP in imajo lahko tudi druge vzroke, vendar zahtevajo čimprejšnji očesni pregled.
Zdravljenje
Večina blagih oblik ROP spontano izzveni in zdravljenja ne potrebuje. Če pa bolezen doseže stopnjo, pri kateri obstaja veliko tveganje za odstop mrežnice, je potrebno zdravljenje. Način zdravljenja izberemo glede na klinično sliko.
Najpogosteje uporabljamo lasersko zdravljenje periferne neožiljene mrežnice, v določenih primerih pa uporabimo zdravila, ki jih vbrizgamo v oko. Z zdravljenjem zaviramo rast nenormalnih žil, preprečimo napredovanje bolezni in zmanjšamo tveganje za odstop mrežnice.
Če je bolezen zelo napredovala in pride do odstopa mrežnice, pa otrok potrebuje operativno zdravljenje.
Pomembno za starše
Retinopatija nedonošenčka se pojavlja pri najbolj nezrelih in najlažjih nedonošenčkih in v zgodnjih fazah običajno ne povzroča simptomov. Za pravočasno odkrivanje in zdravljenje so zato ključni presejalni pregledi. Večina otrok z ROP nima hujših posledic in razvije dober vid. Ker imajo nedonošenčki tudi sicer nekoliko večje tveganje za kratkovidnost, škiljenje ali slabovidnost, se pogosto tudi kasneje v otroštvu sledijo pri oftalmologu.