Kaj je to?
Škiljenje oziroma strabizem je motnja poravnave oči, pri kateri očesi nista hkrati usmerjeni v isto točko. Medtem ko je eno oko usmerjeno proti opazovanemu predmetu, lahko drugo odstopa navznoter, navzven, navzgor ali navzdol. Odklon očesa je lahko prisoten stalno ali pa se pojavlja le občasno.
Škiljenje se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju, pogosto pa se razvije že v otroštvu. Pri majhnih otrocih lahko možgani zaradi nepravilne poravnave oči začnejo zavirati vidno informacijo iz odklonjenega očesa, s čimer preprečijo dvojni vid. Če takšno stanje traja dalj časa v obdobju razvoja vida, se lahko razvije slabovidnost ali ambliopija. Škiljenje lahko moti tudi normalno sodelovanje obeh oči in s tem razvoj globinskega vida.
Vzroki
Škiljenje lahko nastane zaradi različnih dejavnikov, ki vplivajo na poravnavo in usklajeno delovanje oči. Pri otrocih je pogosto povezano z motnjami v nadzoru očesnih gibov, nekatere oblike pa so povezane tudi z refraktivnimi napakami. Pomemben primer je daljnovidnost ali hipermetropija, ki lahko pri otrocih povzroči škiljenje navznoter. Pri samem nastanku ima lahko vlogo tudi dedna oziroma družinska nagnjenost.
Škiljenje se pogosteje pojavlja tudi pri otrocih z nekaterimi nevrološkimi ali razvojnimi motnjami ter pri določenih očesnih boleznih.
Če je vid na enem očesu izrazito slabši, se lahko prizadeto oko sčasoma odkloni, saj očesi ne moreta več ustrezno sodelovati. Po drugi strani lahko dolgotrajno škiljenje v otroštvu povzroči razvoj slabovidnosti na odklonjenem očesu.
Pri odraslih lahko novonastalo škiljenje nastane zaradi okvare možganskih živcev, ki nadzorujejo očesne mišice, poškodbe glave ali očesne votline, bolezni ščitnice, možganske kapi ali drugih nevroloških bolezni. Nenadno nastalo škiljenje pri odraslem pogosto lahko spremlja dvojni vid.
Simptomi
Pri otrocih škiljenje pogosto ne povzroča izrazitih subjektivnih težav. Če se škiljenje razvije zgodaj v otroštvu, se lahko razvijajoči se možgani prilagodijo nepravilni poravnavi oči, tako da prezrejo sliko iz odklonjenega očesa. Otrok zato običajno ne zaznava dvojnega vida.
Pri nekaterih otrocih se lahko pojavijo težave pri ocenjevanju globine in razdalje, zlasti pri dejavnostih, ki zahtevajo dobro sodelovanje obeh oči.
Če škiljenje nastane pozneje v življenju, ko sposobnost zaviranja slike ni več tako izrazita, je značilen simptom dvojni vid. Ta je še posebej pogosta pri nenadno nastalem strabizmu pri odraslih.
Znaki
Najznačilnejši znak škiljenjea je odklon enega očesa od pravilnega položaja. Oko lahko odstopa navznoter (ezotropija), navzven (eksotropija), navzgor (hipertropija) ali navzdol (hipotropija). Odklon je lahko stalen ali občasen ter lahko prizadene vedno isto oko ali se izmenjuje med očesoma.
Bolnik, ki škili, lahko zapira ali pokriva eno oko ter nagiba ali obrača glavo, da bi izboljšal vid ali zmanjšal dvojni vid. Pri oftalmološkem pregledu se ocenijo položaj in gibljivost oči, vidna ostrina ter sodelovanje obeh oči. Pri otrocih je posebej pomembno preveriti, ali se je zaradi strabizma razvila tudi ambliopija ali slabovidnost.
Kdaj k zdravniku?
Pregled pri oftalmologu je priporočljiv, če bolnik opazi stalno ali ponavljajoče se škiljenje, zapiranje enega očesa ali nenavadno nagibanje oziroma obračanje glave na eno stran pri gledanju. Še posebno pri otrocih lahko nezdravljeno škiljenje povzroči razvoj slabovidnosti in neustrezen razvoj binokularnega in globinskega vida.
Nenadno nastalo škiljenje, zlasti če ga spremljajo dvojni vid, hud glavobol, povešena veka, motnje govora, šibkost okončin, težave z ravnotežjem ali drugi nevrološki simptomi, zahteva takojšnjo zdravniško obravnavo.
Zdravljenje
Zdravljenje škiljenja je odvisno od njegove vrste in vzroka, starosti bolnika ter prisotnosti drugih motenj vida. Cilj zdravljenja je izboljšati poravnavo in sodelovanje oči, zmanjšati pridružene težave, predvsem dvojni vid, pri otrocih pa omogočiti čim boljši razvoj vida.
Če je škiljenje povezano z refraktivno napako, je lahko prvi korak korekcija z očali ali kontaktnimi lečami.
Pri nekaterih bolnikih se uporabljajo prizmatska očala, predvsem za zmanjšanje dvojnega vida. Pri določenih motnjah sodelovanja obeh oči lahko pomagajo tudi ortoptične vaje pogleda v določeni smeri, namenjene izboljšanju usklajenega delovanja oči. Vaje niso učinkovite pri vseh oblikah škiljenja, zato se izvajajo le pri ustreznih indikacijah.
Če z nekirurškimi ukrepi ne dosežemo ustrezne poravnave oči ali ti glede na vrsto škiljenja niso primerni, je lahko potrebna operacija očesnih mišic. Z njo se spremeni delovanje očesnih mišic in izboljša položaj oči, pri nekaterih bolnikih pa se lahko zmanjša tudi dvojni vid. Pri izbranih oblikah škiljenja se lahko za izboljšanje položaja oči uporabijo tudi injekcije z botulin toksinom neposredno v mišico.
Izbira zdravljenja je vedno individualna. Pri otrocih sta zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje posebej pomembna za čim boljši razvoj vida in sodelovanja obeh oči.