vSDM
Kaj je vSDM?
Vlažna starostna degeneracija makule (vSDM) je ena izmed dveh oblik starostne degeneracije makule, očesne bolezni, ki prizadene ljudi, starejše od 50 let. Pri ljudeh s SDM se slabša centralni vid, ki je nujno potreben za zagotavljanje ostrine vida.
Zato vsakodnevna opravila, kot sta branje in vožnja, pa tudi prepoznavanje obrazov postanejo težavna ali nemogoča. SDM ne povzroča bolečin.
Pri vSDM, ki jo imenujemo tudi neovaskularna starostna degeneracija makule in je težja oblika bolezni, pride pod makulo do nenormalne rasti krvnih žil. Te začnejo puščati kri in tekočino, kar lahko privede do brazgotin in do trajne okvare vida že v nekaj tednih ali mesecih.
• Makula (rumena pega) je osrednji del mrežnice v globini očesa. Omogoča, da vidimo tudi podrobnosti.
• SDM okvari makulo in s tem prizadane centralni vid.
• SDM je okvara, ki lahko napreduje v neovaskularno obliko (vSDM) in v atrofično SDM.
Dobra novica je, da lahko z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem vSDM pomembno upočasnimo izgubo vida ali vid celo izboljšamo.
Kakšni so simptomi vSDM?
Prej ko boste prepoznali simptome vSDM, bolj verjetno boste ohranili svoj vid.
Pozorni bodite na naslednje opozorilne znake:
• Meglen vid.
• Ravne črte so videti valovite, zvite ali lomljene.
• Meglen vid ali temne lise, zlasti v centru vidnega polja.
• Težave pri razlikovanju med odtenki barv ali kontrasti.
• Težave pri prehodu iz svetlejšega v temnejše okolje ali povečana občutljivost na močno svetlobo.
• Opravila, ki zahtevajo gledanje na blizu (branje, pletenje), postanejo nemogoča.
Če imate katerega koli od naštetih simptomov, se nemudoma posvetujte z očesnim zdravnikom.
Zgodnje prepoznavanje je eden najpomembnejših korakov pri obvladovanju bolezni. Očesni zdravnik vam bo po pregledu postavil diagnozo in predpisal ali svetoval ustrezno zdravljenje.
Tveganje
Kateri so dejavniki tveganja vSDM?
• Najpomembnejši dejavnik tveganja je starost, saj se verjetnost razvoja vSDM s staranjem opazno povečuje.
• Tudi genetsko nagnjenje pomeni večjo ogroženost zaradi vSDM, zlasti če imajo vSDM ožji družinski člani.
• Prisotnost vSDM na enem očesu povečuje tveganje vSDM na drugem očesu.
• Kajenje podvoji tveganje vSDM.
• Debelost pospešuje napredovanje od zgodnje faze SDM do napredovale faze.
• Visok krvni tlak je dejavnik tveganja vSDM.
• Ženske so nekoliko bolj ogrožene kot moški.
• Izpostavljenost ultravijoličnim (UV) žarkom.
• Pripadniki kavkaške rase so bolj podvrženi razvoju vSDM kot druge etnične skupine.
Če ste starejši od 50 let in imate dejavnik(e) tveganja za razvoj vSDM, se posvetujte z zdravnikom in redno hodite na kontrolne preglede.
Kako lahko zmanjšate tveganje vSDM?
• Opustite kajenje.
• Vzdržujte primerno telesno težo.
• Redno telovadite za vzdrževanje normalnih vrednosti krvnega tlaka. Pred pričetkom vadbe se vedno posvetujte s svojim zdravnikom.
• Vzdržujte ustrezno telesno težo. Uživajte prehrano z nizko vsebnostjo maščob ter čim več zelenolistnate zelenjave, sadja in živil z maščobnimi kislinami omega 3.
• Dodajte prehranska dopolnila z antioksidanti in cinkom, ki dokazano zmanjšujejo tveganje za razvoj vSDM. Pred njihovo uvedbo se obvezno posvetujte z zdravnikom, saj za vas morda niso primerna.
• Oči zaščitite pred ultravijoličnimi žarki. Uporabljajte sončna očala ali pokrivalo, ki zaščiti vaše oči.
Kakšno je zdravljenje vSDM?
Z ustreznim zdravljenjem lahko upočasnimo napredovanje izgube vida in v nekaterih primerih vid celo izboljšamo. Za več informacij o zdravljenju vSDM se posvetujte z zdravnikom.
Informacije v tej brošuri so zgolj splošne informacije za izobraževalne namene. Niso namenjene postavljanju medicinske diagnoze ali zdravljenju in ne morejo nadomestiti strokovnega nasveta očesnega zdravnika. Če imate kakršna koli vprašanja v zvezi z vašo boleznijo in njenim zdravljenjem, se posvetujte z zdravstvenim osebjem.