Kaj je to?
Zapora mrežnične vene (venska okluzija)
Pogostejša oblika. Strdek ovira odtekanje krvi iz mrežnice. Pritisk v žilah naraste, kar povzroči, da kri in tekočina iztečeta v mrežnico. Lahko prizadane centralno mrežnično veno (zapora centralne mrežnične vene – CRVO) ali eno od njenih vej (zapora veje centralne mrežnične vene – BRVO).
Zapora mrežnične arterije (arterijska okluzija)
Redkejša, a izjemno kritična oblika. Embolus ali strdek popolnoma zapre dovod sveže krvi in kisika v mrežnico. Ker živčne celice brez kisika hitro odmirajo, pride do takojšnje in hude izgube vida. Lahko prizadane centralno mrežnično arterijo (zapora centralne mrežnične arterije – CRAO) ali eno od njenih vej (zapora veje centralne mrežnične arterije – BRAO).
Vzroki in dejavniki tveganja
Glavni dejavniki tveganja so:
• Visok krvni tlak (arterijska hipertenzija) – pogosto ključen dejavnik za venske zapore.
• Ateroskleroza (poapnenje žil) in povišan holesterol.
• Sladkorna bolezen.
• Povišan očesni tlak (glavkom) – mehansko stisne vene v izstopišču vidnega živca.
• Motnje strjevanja krvi in sistemske vnetne bolezni žil.
Simptomi
Glavna značilnost obeh vrst zapor je, da povzročita popolnoma neboleč, a nenaden upad ali izgubo vida na enem očesu.
• Pri venskih zaporah se lahko vid zamegli v nekaj urah ali dneh, ali pa je motnja opazna zjutraj ob prebujanju.
• Pri arterijskih zaporah je izguba vida trenutna (v nekaj sekundah) in izjemno huda (bolnik pogosto zazna le še svetlobo ali temo).
Znaki in zapleti
Pri venski zapori:
Masivne krvavitve po mrežnici, oteklina rumene pege (makularni edem). Med kasnejšimi zapleti se zaradi neprekrvavitve mrežnice lahko razvijejo nove, krhke žile, ki povzročijo neovaskularni glavkom (hudo kronično povišanje očesnega tlaka). Obsežnost sprememb je odvisna od lokacije zapore, torej ali gre za zaporo centralne mrežnične vene ali katere od njenih vej.
Pri arterijski zapori
Mrežnica izgubi svojo rožnato barvo in postane bleda zaradi pomanjkanja dotoka kisika (t.i. ishemija) v predelu zapore. Pri zapori centralne mrežnične arterije vidimo v predelu makule izrazito »češnjevo rdečo pego«, ker je v središču makule mrežnica najtanjša in tam proseva žilnica, drugje pa je mrežnica obledela. Pri zapori veje centralne mrežnične arterije pa je mrežnica obledela le v predelu povirja prizadete veje.
Kdaj k zdravniku?
Nenadna in neboleča izguba vida je rdeči alarm v oftalmologiji! Pri zapori arterije imajo zdravniki le nekaj ur časa (optimalno znotraj 90–120 minut), da poskusijo obnoviti pretok, preden celice mrežnice trajno odmrejo. Zapora arterije je lahko tudi opozorilni znak za grozečo možgansko kap!
Zdravljenje
Zdravljenje venske zapore
Usmerjeno je večinoma v zdravljenje zapletov ter preventivo. Oteklino rumene pege uspešno zdravimo z znotrajočesnimi oz. intravitrealnimi injekcijami z zdravilom proti vaskularnemu endotelijskemu rastnemu faktorju (anti-VEGF) ali s kortikosteroidi. Področja mrežnice, ki jim primanjkuje kisik, zdravimo s fotokoagulacijo oz. laserskim pečatenjem.
Zdravljenje arterijske zapore
Ključna je takojšnja napotitev bolnika na eventuelno raztopitev krvnega strdka (trombolizo) ter nadaljnjo nevrološko diagnostiko (pregled vratnih arterij in srca), da se prepreči možganska kap. Nadalje se bolnika spremlja ter prav tako zdravi bodisi z znotrajočesnimi oz. intravitrealnimi injekcijami anti-VEGF ali laserskim pečatenjem neprekrvavljene mrežnice za preprečitev nastanka neovaskularnega glavkoma.