In memoriam, prim.dr.Irena Brovet Zupančič, dr.med., spec akad st.
Dne 3.4.2023 smo se, mnogo prezgodaj, poslovili od primarij dr. Irene Brovet Zupančič, kolegice in prijateljice, ki je opravila pionirsko delo pri uvajanju moderne funkcionalne diagnostike in pomembno prispevala k razvoju slovenske oftalmologije.
Medicinsko fakulteto je končala leta 1968, specializacijo iz oftalmologije pa leta 1974 na Ljubljanski Univerzitetni očesni kliniki, kjer se je tudi zaposlila. Svoje oftalmološko znanje je ves čas dopolnjevala z izobraževanji v tujini: v Gentu, Munchenu Luzernu, Bernu in na Dunaju, kjer se je izpopolnjevala iz različnih metod funkcionalne diagnostike. V Leipzigu in v Essnu je pridobivala dodatna znanja o očesnih tumorjih. Vse široko pridobljeno znanje je uporabljala pri svojem neutrudnem delu z bolniki na Očesni kliniki, kjer je uvedla številne nove diagnostične in terapevtske metode. Med temi velja še posebej izpostaviti uvedbo digitalne fluoresceinske angiografije, ehografije, računalniške perimetrije, uvedbo ambulante za ščitnično orbitopatijo in zdravljenja očesnih tumorjev z brahiterapijo.
Vse od leta 1982 dalje je vodila Oddelek za funkcionalno diagnostiko, leta 1989 je postala specialist akademske stopnje in leta 1996 je pridobila naslov doktor znanosti. Bila je tudi namestnica tedanjega predstojnika očesne klinike, prof. Gorazda Kolarja. Bila je mentor in vzor številnim specializantom iz oftalmologije, mentor pri dodiplomskih in podiplomskih nalogah, njeno pedagoško delo pa zajema tudi izobraževanje študentov medicine in višjih zdravstvenih delavcev, saj je bila zaposlena tudi na Ljubljanski Medicinski fakulteti in na Visoki šoli za zdravstvene delavce kot višji predavatelj. Spodbujala je takrat nas mlade za izobraževanje v tujini in lahko rečem, da sta bila skupaj s prof. Kolarjem zaslužna za preporod ljubljanske oftalmologije.
Na Očesni kliniki v Ljubljani je bila skupaj zaposlena 25 let, vse do leta 1996. Pomembno je sodelovala v odboru za izdelavo načrtov za gradnjo nove očesne klinike, ki je izdelal dokumentacijo, po kateri se je nato gradila nova klinika.
Leta 1996 je med prvimi odprla zasebno oftalmološko ambulanto in jo praktično do zadnjega uspešno vodila. Imela je izreden posluh za paciente, ki so jo izredno cenili.
Kolegi se je bomo spominjali kot izjemno prijetno, racionalno in hkrati neformalno kolegico, ki praktično ni kazala svojih let. Njena huda bolezen nas je pustila osuple in nepripravljene…zato pa bo v našem spominu ostala taka, kot je vedno bila: preudarna, nasmejana in duhovita…
V imenu kolegov, sester, fotografov in drugega osebja očesne klinike se ji še zadnjič zahvaljujemo za njen izjemen prispevek k slovenski oftalmologiji in izrekamo iskreno sožalje njeni hčerki Petri in drugim svojcem.
Pogrešali jo bomo, naj ostane njen spomin med nami. Slava ji.
Prof.dr. Marko Hawlina, dr.med.
