V spomin Miranu
V spomin
Po končani osnovni šoli v časih usmerjenega izobraževanja je, kot številni drugi, ki so hoteli študirati medicino, obiskoval srednjo medicinsko šolo. Pomanjkljivo znanje iz srednje šole je zaradi svoje pridnosti, vedoželjnosti in bistrosti brez težav nadoknadil. Sam se je naučil angleškega jezika in uspešno nadgradil srednješolsko znanje nemščine zato, da se je lahko ves čas izobraževal v svoji stroki.
Ker pa življenjske okoliščine včasih človeka prisilijo v drugačno pot od začrtane, se je leta 2007 odločil za samostojno poklicno življenje in se odpovedal akademski karieri. Pridobil je koncesijo za ambulanto in operacije katarakte v Slovenj Gradcu. Z ženo Karin sta se mnoga leta vsak dan vozila iz Maribora v Slovenj Gradec. Po težki dopoldanski ambulanti je popoldne še operiral katarakte v Mariboru. Garal je. Vse v dobro pacientov in svoje družine. Kar je delal, je delal z nasmehom, z njemu lastnim elanom in dobro voljo. Nase je mislil zelo malo.
Kljub napornemu delu se je ves čas strokovno izpopolnjeval. Predvsem je stremel k neprestanemu izboljševanju svoje operativne tehnike, zato se je redno udeleževal mednarodnih kongresov, kjer je usvajal nova znanja. Izziv so mu bili novi prijemi in tehnike, na vsako novost se je dobro pripravil. Med prvimi v Sloveniji je uporabljal Malyugin ring v primerih ozke zenice, med prvimi je implantiral torične in večžariščne znotrajočesne leče. Imel je le malo zapletov. Pacienti so ga imeli radi zaradi njegove osebnosti, dostopnosti, sproščenosti, prisrčnosti in predvsem strokovnosti. Zaupali so mu. Poslušal jih je in se z njimi pogovarjal. Od nas oftalmologov le malokdo zna zares poslušati. Bil je doktor širokega srca. Kolegi pa smo mu bili vedno hvaležni za nasvete glede dela v ambulanti, za majhne zvijače in nasvete pri operacijah, predvsem pa za njegovo vedno dobro voljo in širok nasmeh.
Bil je športnik po duši, član pisane druščine tekačev iz cele Slovenije. Z njimi je prepotoval celo Evropo in pretekel številne maratone. Rezultat ni bil nikoli njegova prioriteta, priti v cilj skupaj z ženo Karin pač.
Bil je svetovljan v pravem pomenu besede in navdušen popotnik. Z družino in prijatelji je prepotoval številne države sveta. Kamorkoli je prišel, je takoj vzpostavil prisrčne stike z domačini in je bil toplo sprejet. Videl je kar nekaj sveta. Kljub temu je celo življenje ostal zvest malemu kraju na jugovzhodnem obronku Pohorja.
Dragi Miran! Tvoja zapuščina nas obvezuje. Tvoja predanost stroki, pacientom in tvoji družini je bila neskončna. Nikoli ne bomo zmogli vsega, kar si zmogel ti. Tvoj zgled nas zavezuje k še večji zavzetosti za delo, da prisluhnemo pacientu in se še bolj posvečamo prijateljem ter našim družinam. Pogrešali te bomo, bil si nenadomestljiv. Počivaj v miru!
Boštjan Meh
Andrej Verk
